Z mladimi in strokovnjakinjami smo razmišljale_i o reproduktivnem delu žensk in njegovo ideološko podstatjo. Govorile_i smo o politično-ekonomskih razlogih, ki poglabljajo patriarhat in ugotavljale_i, zakaj največje breme reproduktivnega dela pade na revnejše ženske in migrantke, o tem kako "svet umetnosti" skrbi za prekarne kulturne delavke in kakšna bi lahko bila nova etika skrbi ter o reproduktivnem delu od SFRJ pa do danes.

V okviru rezidenčne platforme SobaZaGosteMaribor je potekala raziskovalna umetniška rezidenca, ki je združila pet mednarodnih umetnic in raziskovalk. Preko umetnosti in kritične teorije so si prizadevale na različne načine raziskati aktualna vprašanja vezana na pojem skrbstva in na globalno krizo skrbstva. Rezidentkam se je pridružila še avstralska umetnica Danica Knežević, ki je skozi razstavo Ritmi skrbi posredovala kompleksne izkušnje skrbstvenega dela in delila intimno, a politično angažirano znanje o položaju oskrbovalke_ca.

Pretresene_i zaradi izraelskega genocida nad palestinskim ljudstvom smo čez vso leto organizirale dogodke, s katerimi smo si v prvi vrsti prizadevale_i za vidnost in slišnost palestinskih glasov. Gostile_i smo palestinskega pisatelja in režiserja Ahmeda Masouda, ki je pripovedoval o osebni izkušnji izgube družinskih članov v Gazi, o svojem umetniškem ustvarjanju, ohranjanju upanja in načinih upora. S palestinskimi in slovenskimi gosti_jami smo razpravljale_i o sokrivdi medijev pri genocidu ter z mladimi in starejšimi na delavnicah kritične medijske pismenosti analizirale_i medijske zapise o genocidu v Gazi.

Sprva šok!, ker smo se morali po 12 letih izseliti iz Galerije K18, potem pa uspešna prijava na namero MOM o oddaji nepremičnega premoženja v brezplačno uporabo, temeljita več fazna prenova in oprema prostorov. S premišljenimi vsebinami, ki vabijo ter vzpodbujajo mlade in ostale zainteresirane h kritičnemu premisleku družbenih, kulturnih, umetniških in političnih fenomenov, je prostor na Trgu revolucije 9 na polno zaživel!

V okviru Centra kritične pismenosti smo izvajali delavnice kritične pismenosti za mlade na srednjih šolah po Sloveniji, seminar kritične in medijske pismenosti za pedagoške in mladinske delavce ter zagovorniške aktivnosti, v okviru katerih izpostavljamo dobro obiskan seminar Branje besede=branje sveta z naslovom Osvobajanje in kolonizacija Palestine, ki je z raznolikimi gosti pod drobnogled postavil izraelsko okupacijo palestinskih ozemlji, apartheid in genocid.

Ob zaključku šestnajst mesečnega brezplačnega neformalnega izobraževanja smo na začetku leta pripravili zaključno konferenco Pogled izza Kulturno ustvarjanje migrantk_ov, na kateri smo predstavili bogato ustvarjanje priseljencev v raznolikih kulturnih in umetniških poklicih, po drugi strani pa spodbudili refleksijo o položaju posameznika, ki skozi umetniške, kulturne ali povsem vsakdanje prakse, opazuje in preizprašuje kulturne tradicije ter mednarodne hierarhije.

25. obletnico našega zavoda smo letos praznovale_i dvakrat, kot se za tako velik jubilej spodobi! Prvič smo maja na veliko plesale_i s Tetkinimi radostmi, nato pa smo junija praznovale s celo Pekarno in Mariborom ter z dvema post-punk (že skoraj hišnima) bendoma balans in Nina Bulatovix. Ostanite še naprej z nami.

Gledališka predstava, ki nas popelje v čas odraščanja, šolanja in političnega delovanja Slave Klavore ter njenih tovarišic_ev. Skupina izobraženih in izurjenih komunistk_ov je postala pomemben vir navdiha za upor, z izdelanim programom, organizacijo in vizijo so predstavljale_i alternativo obstoječemu kapitalističnemu sistemu. Občinstvo je predstavo zelo dobro sprejelo, prav tako kritika, saj je prejela Matička za v celoti najboljšo predstavo na 60. Linhartovem srečanju, 3 ZIZ nagrade in 3 nagrade na Repassage Festu v Srbiji.

Zelo obiskana mednarodna konferenca, organizirana v okviru Centra kritične pismenosti, je bila namenjena premisleku o avtonomiji uredniških politik in pomenu neodvisnih spletnih medijskih platform, strategijam in vizijam za postkapitalistično družbo, pomenu slovenskega prevoda dela Howarda Zinna Ljudska zgodovina ZDA ter pogovoru s Craigom Murrayjem o procesu proti Julianu Assangeu in njegovih posledicah za novinarsko delo.

V desetem letu rezidenčnega programa SobaZaGosteMaribor smo gostili 9 rezidentov_k iz Slovenije, Italije, Bosne in Hercegovine, Poljske, Libanona in Amerike. Leto smo pričeli s postavitvijo svetlobnega murala v javnem prostoru Naj se blešči, mladega ustvarjalca Danila Milovanovića, zaključili pa z raziskovalno rezidenco na daljavo Davida Neza, bivšega člana legendarne neoavantgardne konceptualistične skupine OHO.

Naše prostovoljke_ci so pripravile in MOM predstavile_i odličen dokument, v katerem predlagajo ukrepe za blaženje učinkov podnebnih sprememb v Mariboru. S PUM-o pa smo tekom enotedenskega projekta, med drugim, ozelenile_i manjšo streho in postavile_i urbane intervencije, s katerimi opozarjamo na pomen kvalitetnega javnega prostora in njegovo urejenost za različne skupine.

Konzorcij je pripravil dve strategiji s področja filmske produkcije in filmskega izobraževanja za MOM ter model neformalnega izobraževanja s področja filma in animacije. Prav tako smo ob podpori Lutkovnega gledališča Maribor in Mestne občine Maribor organizirale_i in kurirale_i zelo odmeven program “Filmske nedelje v Lutkovnem”, ki predstavlja prvi korak na poti do mestnega kina.

Naša direktorica Urška Breznik je ena od petih prejemnic WoW nagrade, feministične nagrade, ki jo podeljuje Mesto žensk. S štirimi konzorcijskimi partnerji smo uspešno zagnali »Film v Mariboru« in pričeli sodelovanje v konzorciju »Delati skupaj«. V rubriki »Evropske dimenzije« izpostavljamo, da smo do letos v okviru EVS/ESS gostili 41 mladih iz različnih držav, v tujino pa pomagali 34.

Praznovanje z masko na visoki peti! Kljub izrednim razmeram smo si na jubilejnem StopTriku, katerega rdeča nit je bila Animacija kot orožje, v živo ogledali 127 stop animacij. Tako osrednji program kot spremljevalne dogodke je publika zelo dobro podprla.

Skozi leto so ustvarjalci raziskovali, napisali scenarij in ustvarili kratek umetniško dokumentaren film o komunistični mariborski mladini, ki se je skozi burna trideseta leta politično izgradila in v iskanju boljšega jutri ostro nastopila proti liberalni in klerikalni struji. Med njimi je kot izjemna agitatorka in organizatorka izstopala prav Mariborčanka Slava Klavora - Slavica.

Skrbno smo predelali gradivo in po tehtnem premisleku podali komentarji na delovno gradivo Izvedbenega načrta resolucije. S konzorcijskimi partnerji »Razvoj prostovoljstva v Mariboru« smo pričeli z razmislekom o viziji razvoja prostovoljstva v našem mestu.

V sodelovanju z OŠ in SŠ smo s pomočjo metode gledališča zatiranih in koncepta kritične pismenosti mlade seznanjali z vzroki in posledicami migracij, nastankom in pojavi sovražnega govora in vloge medijev pri so-ustvarjanju kulture strahu in spodbujanju sovražnega govora. Zelo intenzivno smo se v okviru projekta (Z)gradimo ukvarjali tudi s problematiko stanovanjske politike in prednostmi stanovanjskih zadrug.

Potem, ko smo konec 2017 prevedli in izdali dnevniške zapise aktivistke Amy Non, ki je več mesecev preživela v enem večjih evropskih taborišč v mestu Calais v Franciji, smo po njih pripravili scenarij in premierno uprizorili gledališko predstavo Calais, Calais, ki razpira različne poglede na življenje beguncev in aktivistov ter glede na aktualnost tematike že snovali radijsko igro.

Cikel teoretičnih in praktičnih usposabljanj je mladim ponudili relevantne vsebine na področju zaposlovanja in aktivnega državljanstva, ki smo ga sklenili z Mednarodno konferenco »Združimo se! Zadružništvo in mladi«, katere namen je bil v slovenskem prostoru skupaj z mednarodnimi strokovnjaki odpreti debato o zadružništvu kot trajnostni obliki zaposlovanja mladih. Ob tem je nastal priročnik v petih zvezkih, s pomočjo katerih se lahko mladi seznanijo z delavskimi pravicami, participatorno ekonomijo in zadružništvom.

Drama Howarda Zinna, v izvirniku »Marx in Soho«, v Sloveniji ni bila še nikoli uprizorjena. Z našo premierno uprizoritvijo smo obeležili tudi 200. obletnico Marxovega rojstva.

Brezplačni izbobraževalni program, ki se v svojem nazivu referira na Bergerjevega Sedmega človeka, migratnskega delavca, je preko delavnic in druženj ob umetnosti udeležence spodbujal in motiviral k proaktivnemu delovanju. 

Predstava o anarho-feministki Emmi Goldman je odprla vprašanja moči in neenakosti v naši družbi ter spodbudila gledalce h kritičnemu razmisleku o sistemu, v katerem živimo, in boju za pravicami, ki nam pripadajo.

Ugotavljali smo, katere problematike mladinske organizacije v Mariboru zaznavamo med mladimi, na kakšne načine jih naslavljamo in rešujemo, kakšno vlogo imamo mladinski delavci in s kakšnimi težavami se soočamo pri svojem delu?

1. aprila v Salonu uporabnih umetnosti podelimo ZIZ nagrade in ZIZ prstan za marginalizirane kategorije v alternativni gledališki produkciji: nagrado za najbolj samozavestnega in dominantnega stranskega igralca, nagrado za neodvisnega producenta, ki zna poskrbeti za svojo ekipo, nagrado za najbolj urejenega in sofisticiranega fotografa, nagrado za najbolj kreativnega in inteligentnega gledalca, nagrado za karizmatičnega in strokovnega organizatorja prostorskih stisk. ter nagrado za ekonomsko in/ali empatično podporo ter pogovore z igralci.

Dan za spremembe smo članice mreže »Prostovoljstvo v Mariboru« obeležile z bojem proti sovražnemu govoru, usmerjenim proti pripadnikom različnih etničnih skupin, beguncem ter migrantom. Osrednji dogodek Festivala prostovoljstva pa je temeljil na ideji “Prostovoljskega mesta”, v katerem je letos prevladovala vrednota spoštovanja.

V 2. letniku smo se podrobneje posvetili mnogoterim obrazom prekarnosti.

Kaj skrivamo pred zunanjim svetom in kaj za 4 stenami? Kaj skrivamo drug pred drugim in kaj sami pred seboj? Kaj se dogaja v sosednjem stanovanju ali zgolj v sosednji sobi? Kaj so zvoki, ki nas prebudijo sredi noči? S kom živimo? Kdo je na drugi strani, ko si odstranimo maske in si pogledamo v razžrto meso na obrazih?

Ob zaključku prve faze investicijsko-vzdrževalnih del v KC Pekarna so predstavniki Programskega sveta na tiskovni konferenci javnosti na kratko predstavili zgodovino boja za obstoj Pekarne in z njim povezanega razmisleka o načinu upravljanja avtonomnih con v mestu, ki omogočajo razvoj neodvisne kulture, kakovostnih mladinskih programov, progresivnih družbenih razmislekov in športnih dejavnosti.

V okviru Knjižnice tete Rose smo organizirali predstavitev misli in dela ameriškega političnega aktivista in zgodovinarja Howarda Zinna. Osredotočali smo se na njegove kritične opredelitve do vojne, zgodovine kot vede, pomenu družbenih gibanj in se posvetili tudi nekaterim njegovim ključnim delom.

Na pobudo NIJZ in DrogArta smo postali regijska točka za sprejem NPS.

V šolskem letu 2014/2015 beležimo rekordno vključenost mladih v program »Prostovoljsko delo mladih za mlade«. 62 prostovoljcev je delovalo na različnih področjih: nudenje brezplačne učne pomoči, Travne bilke, Pekarna DOBIŠ DAŠ-aktivno in ustvarjalno preživljanje prostega časa z mladimi z manj priložnostmi, Preventivne Mladinske delavnice, Stopinje mesta, Pekarna Potopisi (potopisi, ki to niso), Kolektiv PIZDA! – redna publikacija z družbeno-angažiranimi in aktivističnimi ter kreativnimi vsebinami.

Z Zavodom Udarnik smo organizirali filmsko izobraževanje z ogledi kinotečnih filmov, ki so jim sledila predavanja strokovnjakov s področja filma.

Protestni interaktivni performans je produkt sodelovalnega raziskovalnega procesa, osredotočenega na tematiko kriminalizacije vstaj, ki so potekale v Sloveniji med leti 2012 in 2013, natančneje pa zgodb kriminaliziranih vstajnikov iz 3. mariborske vstaje, ki so zaradi udejanjanja svojih ustavnih pravic do izražanja in združevanja bili in so še tudi sodno preganjani.

Vzpostavili smo »Knjižnico tete Rose” s kakovostno literaturo, ki je namenjena vsem, ki jih zanimajo radikalne družbene spremembe in/ali družbeno kritična misel za konstruktivno preoblikovanje naše družbe v družbenopravičnostno mislečo in dejavno.

Po velikih naporih podpišemo dogovor o ureditvi medsebojnih razmerij, v katerem med drugim prenesemo upravljanje dvorane Gustaf na AGD Gustaf. Lahkotnejšo energijo so poleti vnesli naši Francozi iz OTTO-PROD s poletno umetniško rezidenco.

Zagotovo NE! V naši organizaciji mladi še naprej snujejo Stopinje mesta - sprehodi, predavanja in razmišljanja o Mariboru in Travne bilke - spodbujamo solidarnost in ustvarjalnost. S sodelovanjem mladih pa oblikujemo tudi urbano opremo za park v Kulturnem centru Pekarna.

Mesto eksplodira s kulturo, mi pa se vrnemo v nove stare prostore. Pa ne vsi. Del ekipe je s petnajstimi mladostniki na Portugalskem v okviru Guimaraes 2012 – Evropska prestolnica kulture izvedel mednarodni mladinski projekt »Zgodovina prihodnosti«. V okviru GuestRoomMaribor smo gostili 14 mladih umetnikov iz celega sveta in izdali prvi tiskani katalog.

Sodelovali smo pri izdaji knjige Na trdna tla, Brezsramni pregled samoniklih prizorišč in premislek nevladja mladinskega polja Ustanove nevladnih mladinskega polja Pohorski bataljon.

S strani Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport smo pridobili status organizacije za mlade v javnem interesu v mladinskem sektorju.

Razseljeni zaradi prenove! Kljub temu furamo program s polno paro: Solar Pulse Music, MARIBORING, redne radijske oddaje EVS prostovoljcev na Radiu MARŠ, Veganske večerjice, Šola politične pismenosti …

Poleg rednega razstavnega programa v Galeriji K18 vzpostavimo mednarodno rezidenčno platformo GuestRoomMaribor ter izvedemo 1. StopTrik MFF.

Z Ustanovo nevladnih mladinskega polja Pohorski bataljon organiziramo Posvet nevladja mladinskega polja: Konferenca kontra demenca.

Najbolje ocenjen mladinski center v Sloveniji s strani Urada RS za mladino! V okviru projekta »Naj prostovoljec leta 2010« smo ponosni prejeli priznanje za »Najmladinski projekt 2010« za projekt MariBAJK – kreativna prenova starih koles.

Glede na izražene potrebe po sodelovanju smo ustanovili lokalno povezano mrežo prostovoljskih organizacij.

Gostili smo tridnevno Mednarodno konferenco o upravnih modelih neodvisnih kulturnih centrov NEW TIMES NEW MODELS. Istega leta kip Tita že drugič ubranimo pred odstranitvijo.

S strani Ministrstva za kulturo smo KONČNO prejeli odločbo o statusu delovanja v javnem interesu.

V okviru projekta ZavednoMladi smo kot konzorcijski partner MSS na podlagi analize stanja pripravili prilagoditev pedagoškega modela kritične pismenosti za usposabljanje mladinskih, pedagoških delavcev, aktivnejših vrstnikov in mladih.

Bela Pekarna in Odbor za Pekarno.

»To, kar počnejo prostovoljci, je ena najbolj bistvenih stvari v tem mestu!« (podžupan Verlič ob obeležitvi Mednarodnega dne prostovoljstva).

Organizirali smo vročo javno tribuno, ki je problematizirala ponudbo MOM, da bi vsebine Kulturnega centra Pekarna »preselili« na lokacijo nekdanjih zaporov; izkaže se, da je v ozadju ponudbe mešetarjenje z nepremičninami. Odločen »NE« pomeni začetek pogajanj o prenovi Pekarne.

Peticijo za ohranitev Pekarne na sedanji lokacije v le nekaj dneh podpiše 4679 posameznikov (4365 iz Slovenije in 312 iz tujine) ter 212 organizacij (142 iz Slovenije in 70 iz tujine).

Nadgradnja rednih policijskih in inšpekcijskih obiskov je vdor specialcev na tretji festival Garage Explosion.

Postali smo regionalni partner programa Eurodesk Slovenija, kar nam omogoča, da mladim preko internega komunikacijskega orodja vseevropske mreže nudimo hitre in natančne informacije iz prve roke.

Gostili smo Eksperimentalni lunapark SlovEniarof, alternativni, čudaški lunapark z rokoborbo v blatu, bradatimi ženskami, bobnarskih dvobojem in še marsičem, v Kulturni jeseni pa v 15 dneh predstavili 15 umetnikov oziroma performansov.

Izdali smo vodnik za mlade popotnike po Mariboru v slovenskem in angleškem jeziku, prostovoljske in prostovoljci INFOPEKE pa so zasnovali in izvedli sklop literarnih večerov, ki so z različnimi pristopi osvetljevali literarna dela za maturitetni esej.

Francoski umetniki, prostovoljci EVS, vzpostavijo do takrat najmanjši galerijski prostor v mestu, kjer se na štirih kubičnih metrih vsak mesec predstavljajo domači in tuji umetniki.

Podpisali smo izjavo, s katero smo prevzeli odgovornost, da bomo vse izvajalce in uporabnike programov organizacije seznanili z Etičnim kodeksom organiziranega prostovoljstva in s tem pristopili k Slovenki mreži prostovoljskih organizacij.

V Razstavišču Hladilnica smo gostili razstavo arhitekturnih rešitev prenove Kulturnega centra Pekarne.

1. Mednarodni rock’n’roll festival GARAGE EXPLOSION, 2. Festival eksperimentalnega giba – NAGIB, 1. Mednarodni festival etno glasbe ETNIKA…

Nadaljujemo z brezplačno Psihosocialno pomočjo mladostnicam in mladostnikom z motnjami hranjenja in z individualnim svetovanjem mladim z učnimi težavami, težavami v komunikaciji in medsebojnih odnosih.

Pod taktirko prostovoljk in prostovoljcev INFOPEKE smo ob pisanih cocktailih osebno in preko različnih portretov spoznavali aktivne, kreativne, odštekane, zgovorne in energične mariborske obraze.

Avgusta smo izvedli prvi slovenski mednarodni žonglerski festival Urban juggling, jeseni pa prvi festival dokumentarnega filma DokMa, v sklopu katerega smo v petih dneh na štirih prizoriščih predvajali 51 dokumentarnih filmov domače in tuje produkcije.

Pričeli smo sodelovati v Akciji 2 programa MLADINA kot gostiteljska in pošiljajoča organizacija v izvajanju Evropske prostovoljne službe in podpisali pristopno izjavo k članstvu Mladinske mreže MaMa.

Modna revija rabljenih, pozabljenih in založenih oblačil. Čisto na novo so oživele v norih, do zdaj nemogočih, predrznih in še nikoli sestavljenih kombinacijah.

Vzpostavitev arhitekturno oblikovalskega gibanja, namenjenega razvoju urbane opreme, ki preoblikuje javni prostor v primerno življenjsko okolje.

Na dvorišču OŠ Franceta Prešerna in Borisa Kidriča, na lokaciji, kjer je pred mnogimi leti letni kino že bil, ustvarjamo program letnega kina.

A program laufa: 100% cuker party, Grande disco totale, Ultimate metal mayhem, Grande disco tradicionale, Sturm und Drang, Psychedelic underground party, Ritam bašte svega i svašta, Grande disco royale….plus: Soočanje kandidatov za župana, Gledališče Gustaf, Komunikacijski teritorij Gustaf.

Z MB MINO v središču mesta izpeljemo prvi festival mladih v Sloveniji, v INFOPEKI pa brezplačna Delavnica namiznega grafičnega oblikovanja za začetnike, Delavnica klasične črnobele fotografije, Keramična delavnica… in plavanje mladih v kopališču Pristan.

Vekoslava Krašovec, sekretarka podravske območne organizacije ZSSS, Večer, 21. 5. 2002

Na festivalu nastopijo pekarniški bendi.

Festival Hasta la victoria siempre, Cikel solističnih koncertov Solo Solo, Avkcija umetniških artefaktov, umetniški program v razstavišču Hladilnica, drum'n'bass, hip-hop in skoraj elektro seti…

Festival Hasta la victoria siempre, Cikel solističnih koncertov Solo Solo, Avkcija umetniških artefaktov, umetniški program v razstavišču Hladilnica, drum'n'bass, hip-hop in skoraj elektro seti…

V Pekarni med drugim deluje Art kino, tokrat s fokusom na ruski in jugoslovanski film, od oktobra pa tudi Kino klub Pekarna, ki združuje ljubitelje sedme umetnosti, omogoča ogled art filmske produkcije na velikem platnu, predavanja in debate s področja kinomatografije ter organizacijo delavnic z različnih področij filmskega ustvarjanja.

Slavje se začne z nagovorom ob kozarcu vode.

Video golaž kratkih filmov, fotografske in likovne razstave, filmski in video seminarji, »razuzdana razvedrilnica«, »urbana razvedrilnica«, »elekto poslušalnice«, trilogija ustvarjalnih dvojic arhitektov in dramaturgov, koncerti (Ana Pupedan, Lolita…) in seveda New Years Party.

Prvi festival vizualnih komunikacij.

Vzpostavili smo Mladinski informacijsko-svetovalni center INFOPEKA, ki ima status lokalnega centra informiranja in svetovanja za mlade. Hkrati smo v »Mariborsko mrežo info točk za mlade MB MINO« povezali sedem organizacij, ki so poleg rednih programov posameznih organizacij skrbeli tudi za informiranost mladih.

Prvo dejanje: svečana potopitev žlice v papico in sveta beseda, večer prej pa je Zveza plemenskih skupnosti in vračev uprizorila ples za dež ob spremljavi rockovskega ansambla Strelnikoff.

Delovni naslov se kar hitro spremeni v “Avanti popolo festival”, na katerem med drugim nastopita pekarniška benda Muškat Hamburg ter Malo Bo.

Aktivno smo se vključili v izvajanje Koncepta informiranja in svetovanja za mlade, katerega pobudnik je Urad RS za mladino pri Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport in postali član v evropskem združenju neodvisnih kulturnih centrov Trans Europe Halles.

Njen reden program je vseboval napovednike dogajanja, pekarniške recenzije in novinarske prispevke, poziv kritičnemu občinstvu ter parolo tedna.

Naša dolgoletna prizadevanja okronamo z vpisom v sodni register in uradno ustanovitvijo Zavoda za podporo civilnodružbenih iniciativ in multikulturno sodelovanje Pekarna Magdalenske mreže. Zazrti v prihodnost sodelujemo pri katalogu "Pekarna v 26 slikah« Arhitekturnega biroja Magdalena, ki je osnova koncepta za spremembo namembnosti kompleksa bivše vojaške pekarne v neodvisni kulturni center.

26. januarja se v Hiši galeriji sestane Zveza plemenskih skupnosti in vračev z Markom Brecljem na čelu. Dnevni red: 3. Samokritika diktatorja. 4. Kritika diktatorja. 5. Sodba. 6. Izvršitev. 7. Ljudsko rajanje….

Največ obiska sta bila deležna cikla "kultnih" in "art" filmov.