Rosina šola delavskih pravic za mlade

Delavske pravice in podnebna pravičnost

Letošnji že 7. letnik Rosine šole delavskih pravic za mlade umeščamo v širši kontekst podnebne krize in smo ga kot zaporedje predavanj in pogovorov izpeljale_i na spletu. Skozi predavanje in pogovore smo povezovale_i različne vidike tem s področja dela, delavskih pravic in podnebne krize.

predavanje

Kaj je podnebna pravičnost

IzidorIzidor OstanOstan Ožbolt,Ožbolt, aktiven v gibanju Mladi za podnebno pravičnost je v prvem delu predavanja podnebno pravičnost definirali kot proti-sistemski boj za dostojno življenje na ekološko pestrem in ohranjenem planetu za vse. Dodatno ga je osvetlili preko razumevanja okoljske destruktivnosti obstoječega sistema in štirih osnovnih podnebnih neenakosti. V drugem delu je spregovoril o konkretnih ukrepih za dosego podnebne pravičnosti v praksi in akterjih, ki bi bili sposobni takšno preobrazbo izvesti.

pogovor

Kaj so v resnici zelena delovna mesta in kaj je narobe s platformnimi ekonomijami

V pogovoru s TajemTajem ZavodnikomZavodnikom iz Društva Fokus, gibanja Mladi za podnebno pravičnost in Centra za družbeno razskovanje – Cedra ter GregorjemGregorjem KašmanomKašmanom prav tako aktivnim v Centru za družbeno razskovanje – Cedra ter Rdeči pesi, kanalu za pogovore o družbeni, ekološki in politični krizi sodobnega kapitalizma smo razkrivale_i mite o t. i. zelenih poklicih in se pogovarjale_i o tem, zakaj so poklici v skrbstvu, zdravstvu, vzgoji trenutno najbolj zeleni in kaj bi se moralo z vidika delavk_cev in podnebja na teh področjih še izboljšati. Posvetile_i smo se tudi platformnim podjetjem in njihovem lažnem komuniciranju okoljske odgovornosti ob sočasnem rušenju že izborjenih delavskih pravic.

Pogovor

Decentralizacija iz vidika podnebne krize in delovnih mest

Z JanoJano Hojnik,Hojnik, doktorico pravnih znanosti in pronicljivo komentatorko ter redno profesorico Pravne fakultete UM in MarkomMarkom Peterlinom,Peterlinom, direktorjem Inštituta za politike prostora, arhitektom in urbanistom ter raziskovalcem urbane politike smo se pogovarjale_i o tem, kaj centralizacija države pomeni za ljudi in okolje. Orisale_i bomo aktualno stanje ter problematizirale_i neenako razporeditev dejavnosti po državi, načine mobilnosti in s tem nacionalne strategije na področju prometa. Spregovorile_i smo o tem, kako bi decentralizacija lahko spremenila razporeditev moči med regijami in izboljšala tako pogoje dela kot obseg in kakovost prostega časa.

nazaj gor