Prebivalke_ci se s povišanimi temperaturami običajno spopadajo na individualne načine, tiste_i, ki to zmorejo oz. si lahko finančno privoščijo z uporabo klimatskih naprav ali pa z umikom v naravo. Problem ostaja nerešen za osebe, ki si iz ekonomskih razlogov ne morejo privoščiti klimatiziranih bivališč, primernejšega bivališča ali primernejšega delovnega mesta. Svetovna banka navaja, da revnejše prebivalstvo pogosto ni le med najbolj ranljivimi za podnebne spremembe, ampak je tudi nesorazmerno izpostavljeno ukrepom za njihovo odpravljanje. Posledice podnebnih sprememb na življenja revnejših družbenih skupin (npr. v Sloveniji je po podatkih SURS stopnja tveganja revščine med starejšimi višja kot med vsem prebivalstvom) se lahko kažejo kot višji življenjski stroški, izguba sredstev za preživljanje ter omejen dostop do virov in podpornih sistemov, kar še povečuje obstoječe neenakosti in trende revščine. Glede ranljivih skupin Svetovna banka dodatno navaja, da so delavke_ci v nekaterih sektorjih še posebej občutljivi na vse bolj nepredvidljive vremenske in sezonske vzorce. Gospodinjstva, ki jih vodijo ženske, otroci, ljudje z oviranostmi, etnične manjšine, najemniki, delavci migranti, razseljene osebe, starejši ljudje in druge družbeno marginalizirane skupine, imajo pogosto manj finančnih in drugih virov za spopadanje s pretresi, ki bi lahko ogrozili njihovo blaginjo in blaginjo njihovih družin, ter za okrevanje po njih. Temeljni vzroki za njihovo ranljivost se skrivajo v kombinaciji njihovega finančnega, socialno-ekonomskega, kulturnega in družbenega položaja, geografske lokacije ter njihovega omejenega dostopa do virov, storitev in moči odločanja.