Mladinski projekt

Mesto za vse

Z mladimi udeleženkami_ci programa PUM-O izvajamo projekt v katerem se ukvarjamo z mesti, javnim postorom in podnebnimi spremembami. Skupaj raziskujemo in razmišljamo o podnebni krizi, o vlogi mest v kontekstu globalnega segrevanja ter o pomenu urejenega, kvalitetnega in dostopnega javnega prostora za različne družbene skupine ter živali.

V prvih dneh smo se fokusirale_i na podnebne spremembe in podnebno krizo na globalnem nivoju, razmišljale_i smo o vzrokih, pokazateljih in posledicah na različnih predelih sveta in za različne družbene skupine in družbeni ter socialni (ne)pravičnosti. Temo smo v nadaljevanu zožale_i na nivo mest, ki zaradi infrastrukture in zgoščenega prebivalstva zadržujejo in sproščajo več toplote. Ukvarjale_i smo se s segrevanjem mest in načini blaženja, odzivanja in prilagajanja na podnebno krizo ter opozarjale_i pomen zelenih površin v urbanih središčih. Na konkretnih primerih smo z Majo Simoneti iz IPoP - Inštituta za politike prostora razmišljale_i o dobrih in slabih načinih rabe javnega prostora ter možnih izboljšavah, dotaknile_i smo se bivanjskih sosesk in bivalnih pogojev ter stanovanjskih in drugih mestnih politik s katerimi (ne)premišljeno upravljajo(mo) z mestom. S terenskim delom in urbanimi intervencijami smo nagovarjale_i pomen kvalitetnih, urejenih in dostopnih javnih površin za različne družbene skupine, mesto, okolje, živali. Po mestni četrti Magdalena in Tabor smo namestile_i tablice, ki jih je ilustrirala Brina Fekonja. Premišljeno smo jih umestile_i v prostor, z njimi pa mimoidoče spodbujamo k premisleku o prostoru v katerem živimo in se gibamo. Ugotavljale_i smo, da so zapuščena, neurejena območja priložnosti, ki jih ljudje lahko uporabljamo skladno s svojimi željami in potrebami ter se ognemo silnicam interesov kapitala, ki usmerjajo ravnanje in urejanje prostora. S pomočjo Mestnega vizonarja, ki so ga pred leti izdelali v društvu Prostorož smo razmišljale_i izven okvirjev in snovale_i vizijo zemljišča v državni lasti. Pripravile_i pa smo tudi načrt za ozelenitev manjše zelene strehe zapuščene trafopostaje v Pekarni, ki smo jo na koncu tudi izvedle. Z geografom in klimatologom prof. Igorjem Žiberno in zainteresiranimi smo na sprehodu spoznavale_i fenomen toplotnih otokov v mestih. Znanstveno a poljudno nam je predstavil podnebne spremembe na globalnem nivoju in v kontekstu mest, pojasnil zakaj so neka območja bolj vroča kot druga in tem kaj vpliva in oblikuje mikroklime. Mesta, zaradi infrastrukture in zgoščenega prebivalstva zadržujejo in sproščajo več toplote, diskutirale_i smo o segrevanju mest in načinih blaženja, odzivanja in prilagajanja na podnebno krizo ter izpostavljale_i pomen zelenih površin v urbanih središčih.

Pestro petdnevno dogajanje v okviru projekta - ogledi filma, diskusije, igre vlog, terensko delo in raziskovanje, nameščanje urbanih intervencij, snovanje vizij in načrtov za ozelenitev manjše strehe.

Z njimi opozarjamo na to, da mesto nismo samo ljudje ter da smo v načrtovalske procese premalo vključene_i, in z njimi hkrati spodbujamo premislek mimoidočih o pomenu kvalitetnega javnega prostora in njegovi urejenosti za različne skupine.

Ilustracije, ki jih je pripravila Brina Fekonja, so dostopne v PDF obliki. Vsakaršna podobnost s pozivom h gverilski akciji je naključna.

Z geografom in klimatologom prof. Igorjem Žiberno smo na sprehodu spoznavale_i fenomen toplotnih otokov v mestih. Med drugim nam je razložil zakaj so neka območja bolj vroča kot druga in kaj vpliva in oblikuje mestne mikroklime.

Projekt smo zaključile_i z ozelenitveno akcijo manjše strehe nedelujoče trafopostaje v Kulturnem centru Pekarna.

nazaj gor