V torek, 10. 2. 2026, te v okviru cikla Filmski pogled ob 18.00 vabimo v Pekarno Magdalenske mreže, na predavanje Ilije Tomanića Trivundže z naslovom Arhitektura in film.
V vrsti filmov, nastalih v zgodnjem obdobju igranega filma, mesto in arhitektura nista zgolj kulisa ali lokacija dogajanja, ampak sta sestavni del filmskega preizpraševanja družbeno-ekonomskih odnosov hitro spreminjajoče se moderne družbe. Podobno kot v sociološki literaturi tistega časa, je v teh filmih velemesto prikazano kot nevralgična točka »dobe strojev«, ki hkrati poganja in razgalja protislovja moderne kapitalistične družbe. Velemsto je prostor protislovnih možnosti, ponuja tehnološki napredek, delovna mesta in družbeno mobilnost, hkrati pa ga poganja preplet spektakla in potrošnje. Anonimnost množične družbe omogoča tako svobodo kot odtujenost, izkoriščanje, kriminal in razpad moralnih vrednot.
Predavanje bo obravnavalo filme, nastale v dvajsetih, tridesetih in štiridesetih letih dvajsetega stoletja v Weimarski Nemčiji in v ZDA, ki protislovja in nevarnosti kapitalistične moderne družbe naredijo vidna prav s pomočjo urbanega prostora in arhitekture – Safety Last! (1923), Die Straße (1923), Metropolis (1927), The Crowd (1928), Asphalt (1929), Skyscraper Souls (1932), King Kong (1933), The Black Cat (1934) in The Fountainhead (1949). Nekateri izmed njih, denimo zadnjenašteti, arhitekturo, še posebej modernizem oz. “mednarodni stil”, predstavljajo celo kot rešitev družbenih težav.
Osrednje mesto v teh filmih zavzema vprašanje družbene neenakosti, ki je prikazana z arhitekturo vertikalnosti v obliki vertikalnega (najpogosteje distopičnega) velemesta ali njegove osrednje ikone – nebotičnika. Slednji predvsem v ameriških filmih nastopa kot simbol modernosti, metafora moči (vertikalna, moška/falična) ali kot narativno sredstvo za prikaz človeške odtujenosti oziroma ambicioznosti in aspiracij po družbeni mobilnosti.
Pogovor ob predavanju bo vodila dr. Maja Pan.
Ilija Tomanić Trivundža
je izredni profesor na Fakulteti za Katedri za medijske in komunikacijske študije ter član Centra za raziskovanje družbenega komuniciranja na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Njegovo osrednje raziskovalno področje je vizualna kultura s posebnim poudarkom na družbeni in politični vlogi fotografije v sodobnem medijsko posredovanem komuniciranju. Je sourednik revij Fotografija in Membrana: magazine on photography ter nekdanji predsednik združenja European Communication Research and Education Association – ECREA. Bil je tudi eden od kustosov razstave Na drugi strani posvečene zgodovini slovenskega fotoreporterstva (Galerija Jakopič 2021).
Cikel organizirajo Film Factory, Pekarna Magdalenske mreže in Mariborska knjižnica, s podporo Slovenskega filmskega centra in Mestne občine Maribor.
Filmski pogled
je cikel predavanj, katerega cilj je približati filmsko umetnost širšemu občinstvu skozi poglobljeno obravnavo različnih teoretičnih in kritičnih pristopov. V letošnjem ciklu bomo raziskovale_i, kako razpadanje filmskega traku odpira nove oblike podob, pa tudi kontra - kako je mogoče prav s pomočjo podob rekonstruirati zgodbo. Posebno pozornost bomo namenile_i kinematografskim izkušnjam gledanja filma. Obravnavale_i bomo povezave med stripom in filmom kot samoniklima umetnostma ter raziskovale_i vlogo arhitekture v filmu. Zanimal nas bo tudi fenomen znanstvenofantastičnih serij in njihovih sporočil skozi desetletja televizije ter dejanski vpliv umetne inteligence na filmsko ustvarjanje. Poglobile_i se bomo v podobe žensk na filmskem platnu in razkrivale_i patriarhalne vzorce v filmskih zgodbah, obenem pa se bomo znova poklonile_i palestinskemu političnemu filmskemu gibanju ter razmišljale_i o tem, kako film oblikuje naše načine gledanja in razumevanja sveta
Cikel Filmski pogled je nadaljevanje cikla Filmski pogled (2025), cikla Filmski žanri skozi družbeno kritiko (2023, 2024), kjer smo svojo pozornost usmerili v premislek o povezavah med filmskimi žanri in družbenimi pojavi, cikla Teorija filma (2022), kjer smo spoznavali, kako lahko gledalci razne teoretske poglede tudi sami uporabimo pri lastnem gledanju vseh vrst filmov in cikla Zgodovina filma (2021) skozi katerega smo spoznali osnove zgodovine filma.
