Delo umetnika Amirja Husaka Oko gore – Vražji vrt se giblje na presečišču dokumentarnega filma, prostorske instalacije in perforativnega predavanja. Delo razširja filmsko formo v kartografijo obmejne krajine severozahodne Bosne in Hercegovine, kjer gora Plješevica – meja med Bosno in Hrvaško (Evropsko unijo) – postane osrednji prostor vpisa evropskih režimov nadzora, militarizacije in politike zapiranja azila.
V ospredju je skulpturalni topografski model gore, zasnovan na zračnih posnetkih in kartografskih tehnologijah, ki razpira napetost med geološko materialnostjo krajine in njenim digitalno-nadzornim preoblikovanjem. Tem perspektivam delo ob bok postavlja utelešene izkušnje, pričevanja ljudi na migracijskih poteh ter sledi nečloveških prehodov, ki prekinjajo logiko nadzora.
Posebna pozornost je namenjena ekološki dimenziji mejnih režimov: deforestacija Plješevice zaradi zračne vidljivosti razkriva, kako se okoljska degradacija in varnostne politike medsebojno pogojujejo. Krajina tako deluje kot aktiven arhiv političnih in ekoloških sil.
Projekt združuje dolge posnetke krajine, nadzorne in terenske zvočne materiale, intervjuje, govorjeno besedo in prostorske zvočne kompozicije. Namesto linearne naracije vzpostavlja odprto polje odnosov med tehnologijo, spominom in politično geografijo, kjer je film razumljen kot kartografsko in poetično dejanje.
V performativnem predavanju delo deluje kot živi arhiv, ki se v vsaki izvedbi odziva na lokalni kontekst. V okviru rezidence SobeZaGosteMaribor se navezuje na slovenski prostor kot del širše evropske mejne infrastrukture, kjer se prepletajo zgodovine Schengna, prakse nadzora in upravljanje narave.
Pričujoče delo razume performans kot situirano kartografijo, ki presega uradne zemljevide in hegemonije pogleda ter odpira vprašanja o tem, kako krajina, telo in nečloveške vrste beležijo in prekinjajo politike meje.
Amir Husak
Multimedijski umetnik in izredni profesor medijskih študij na univerzi The New School v New Yorku. Njegovo delo obsega film, zvok ter esejistične in interaktivne forme, pri čemer raziskuje nefikcijske medije kot družbeno prakso s poudarkom na migraciji in spominu. Husakova dela so bila razstavljena na mnogih mednarodnih prizoriščih. Leta 2016 je bil sourednik knjige Crisis, Art, Action, zbornika o družbeno angažirani umetnosti v jugovzhodni Evropi. Njegova besedila o dokumentarnih in aktivističnih medijih so bila objavljena v številnih publikacijah. Leta 2013 je bil Fulbrightov štipendist na Humboldtovi univerzi v Berlinu, doktoriral pa je na Univerzi v Leedsu.
SobaZaGosteMaribor je program Pekarne Magdalenske mreže Maribor, ki od leta 2011 razvija in organizira umetniške rezidence. V letu 2025 ga sofinancira Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Maribor, podpira ga Vetrinjski dvor, Narodni dom Maribor.
