Poziv za podporo resoluciji Združeni za mir

poziv

Poziv za podporo resoluciji Združeni za mir

Spoštovani premier Robert Golob, ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon in gospod Samuel Žbogar,

v luči še vedno trajajočega nasilja, nepredstavljivega trpljenja prebivalcev Gaze ter vse hujših kršitev mednarodnega prava in človekovih pravic, vključno z genocidom in vojnimi zločini se kot posamezniki in posameznice, državljani in državljanke Republike Slovenije ter člani in članice slovenske in svetovne civilne družbe obračamo na vas s pozivom k nadaljnjem ukrepanju.

Z veliko zaskrbljenostjo spremljamo katastrofalne posledice genocida v Gazi, kjer so razmere nevzdržne: huda, umetno in načrtno ustvarjena lakota, skoraj popolnoma uničena civilna infrastruktura, najmanj 64.368 ubitih Palestink in Palestincev, od tega kar 70% žensk in otrok, 15.000 ljudi mrtvih ali pogrešanih pod ruševinami, poškodovanih najmanj 162.776 ljudi, od tega 40.500 otrok. Od lakote je, izstradanih do smrti, samo v zadnjih tednih umrlo vsaj 387 ljudi, od tega 138 otrok. Ob tem narašča tudi nasilje izraelske vojske in izraelskih nezakonitih naseljencev na Zahodnem bregu: samo od oktobra 2023 so ubili več kot 1000 Palestincev, od tega vsaj 202 otroka, in ranili vsaj 9320 ljudi. Mednarodna skupnost kljub številnim pozivom in protestom doslej ni zaščitila palestinskega prebivalstva na okupiranih zemlji in preprečila genocida v Gazi, prav tako pa države niso ustrezno implementirale svojih obveznosti v zvezi s prepovedjo vzdrževanja nezakonitega stanja na okupiranih palestinskih ozemljih, ki jih je v svojem svetovalnem mnenju iz julija 2024 naložilo Meddržavno sodišče. Meddržavno sodišče je že leta 2004 v svetovalnem mnenju o nezakonitosti izraelskega zidu in kršitvah človekovih pravic na okupiranih palestinskih ozemljih opozorilo na pomen resolucije ZN 377 A, ki določa, da »če Varnostni Svet zaradi pomanjkanja soglasja stalnih članic ne izpolni svoje primarne odgovornosti za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti v katerem koli primeru, kjer obstaja očitna grožnja miru, kršitev miru ali dejanje agresije, Generalna skupščina [Združenih narodov] nemudoma obravnava zadevo z namenom, da poda ustrezna priporočila članicam za skupne ukrepe.«

Zato vas pozivamo, da Slovenija v skladu s svojimi mednarodnopravnimi obveznostmi pri Organizaciji združenih narodov podpre ali predlaga resolucijo Generalne skupščine v skladu z določili Resolucije 377A(V) – »Združeni za mir« (Uniting for Peace), in v okviru nje podpre oziroma predlaga sledeče ukrepe:

- da se v Gazo napoti večnacionalno oboroženo zaščitno silo z mandatom ZN, da zaščiti civilno prebivalstvo, dostavi hrano, zdravila in drugo humanitarno pomoč in tako konča protipravno blokado Gaze,

- da se nemudoma uvede popoln vojaški embargo Izraela;

- da se uvede celovite sankcije za Izrael;

- da se Izrael nemudoma izključi iz Združenih narodov,

- da se vzpostavi mednarodno sodišče za vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost in genocid Izraela nad Palestinkami in Palestinci.

Resolucija Generalne skupščine ZN 377A(V), sprejeta že leta 1950, je bila ustvarjena prav za primere, ko Varnostni svet zaradi notranjih razhajanj ni sposoben ukrepati. Mehanizem »Združeni za mir« omogoča, da Generalna skupščina ZN prevzame pobudo in državam članicam priporoči kolektivne ukrepe – tudi vojaške narave, če je to nujno za ohranitev ali vzpostavitev mednarodnega miru in varnosti. Takšne resolucije ZDA v Varnostnem svetu ZN ne morejo blokirati z vetom.

Zgodovina kaže, da je bila ta resolucija že uporabljena – denimo leta 1956 ob sueški krizi – za ustanovitev mirovnih sil, kljub nasprotovanju nekaterih stalnih članic Varnostnega sveta. Danes se nahajamo v podobni situaciji, ko zmožnost delovanja mednarodnih institucij blokira politična paraliza. A to ne sme biti izgovor za nedejavnost.

V Gazi se dogaja humanitarna katastrofa, ki jo številne pravne strokovnjakinje in strokovnjaki, neodvisne organizacije in nekdanji uradniki ZN ocenjujejo kot genocid. Civilisti so brez zaščite, humanitarna pomoč je blokirana in edina realna možnost za njihovo zaščito v tem trenutku je ravno večnacionalna zaščitna sila, po vzoru prejšnjih misij ZN. Verjamemo, da ima Slovenija kot država, ki temelji na vrednotah miru, mednarodnega prava in človekovih pravic, pravno, moralno in politično dolžnost, da ne ostane tiho. Da ne ostane pasivna opazovalka nasilja, ampak postane glas za mir, pravičnost in ukrepanje.

Spoštovani premier Robert Golob, spoštovana ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon, spoštovani gospod Samuel Žbogar, imate dolžnost in odgovornost, da v imenu Slovenije na prihajajočem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov, podprete konkretne ukrepe za zaustavitev nasilja in zaščito življenj. Predlagajte ali podprite aktivacijo resolucije »Združeni za mir«.