Sprehajale_i se bomo s prof. Žiberno, ki se med drugim ukvarja s preučevanjem toplotnih otokov v mestu. Pojav bo pojasnil in opisal, zakaj do njega prihaja, ter izpostavil, zakaj je problematičen. Na sprehodu bomo govorile_i o načinih, na katere bi mesta morala blažiti učinke toplotnih otokov ter o nekaterih primerih dobrih praks, ki opozarjajo na problem segrevanja mest.
Mestni toplotni otok je pojav, pri katerem zgoščena pozidava, parkirišča in ceste, odpadna toplota zaradi človekove dejavnosti (klimatske naprave, slabo izolirane stavbe ...) ter premalo zelenih površin povzročajo toplejše urbano območje v primerjavi z okolico. Zgradbe, parkirišča, ceste in druge pozidane površine namreč čez dan absorbirajo kratkovalovno sevanje sonca, nato pa v nočnem in jutranjem času oddajajo dolgovalovno sevanje oziroma toploto v okolico. Beton ima v primerjavi z vlažnimi tlemi tudi do šestkrat večjo toplotno prevodnost in skoraj dvakrat večjo toplotno kapaciteto, zato se podnevi počasi segreva, ponoči pa počasi ohlaja. V obdobju podnebnih sprememb dodatna toplotna obremenitev predstavlja velik fizični in psihični stres, ki ga občutijo predvsem ranljivejše skupine prebivalstva. Umeščanje novih zelenih in vodnih površin v mesto ter odpiranje koridorjev za svež zrak, lahko ublaži učinek toplotnega otoka in mesto uspešno prilagaja na podnebne spremembe.
Avtor karte toplotnih otokov v Mariboru je izredni profesor dr. Igor Žiberna, predstojnik Oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, 2018
