15. - 17. 4. 2021, splet

Kritična in medijska pismenost

Delavnica izhaja iz pedagoškega modela, ki ga želimo približati učiteljicam_em in jih spodbuditi, da v svoje vsakodnevno delo z mladimi vključijo elemente kritične pedagogike in medijske pismenosti v navezavi z digitalno pismenostjo. Le-to bo obogatilo učni proces z dodatno kontekstualno širino obravnavanih tematik in zavedanjem o znanju kot družbeni konstrukciji, vezani na družbene norme in vrednote. Vse to bo učiteljicam_em in mladim omogočalo vpogled v razmerje med znanjem in močjo, ter jih opremilo z mehanizmi in teoretskimi orodji za razvijanje kritičnega odnosa do lastnega znanja. Skozi proces se bo povečalo zavedanje o ekonomskih, političnih in družbenih interesih, ki vplivajo na znanje, informacije in vsebine, s katerimi se vsakodnevno srečujemo.

Usposabljanje, namenjeno učiteljicam_em in strokovnim delavkam_cem v šolah ter drugih organizacijah, bo potekalo na spletu od četrtka, 15. 4. 2021, do sobote, 17. 4. 2021 med 9:00 in 15:00, v obsegu 18 pedagoških ur in je v katalogu Katis ovrednoteno z 1 točko.

Prijave sprejemamo v sistemu Katis ali po e-pošti na naslov info@pekarnamm.org do 8. 4. 2021.
Cena delavnice je 50 eur.

Program je zastavljen tako, da udeleženi poglabljajo svoje zmožnosti kritičnega branja informacij in različnih manipulativnih besedil, se srečajo s kritično medijsko pismenostjo ter pristopi, spodbudami in orodji, ki jim omogočajo posredovanje teh veščin mladim v procesu svojega dela. Mlade je potrebno spodbujati, da razvijajo zmožnosti kritične pismenosti in s tem kritičnega branja informacij s katerimi se v različnih oblikah vsakodnevno srečujejo, da torej prepoznajo manipulativne elemente in se zavedajo zmožnosti samostojnega ustvarjanja besedil/sporočil vseh oblik. Prav s tem lahko aktivno in odgovorno sodelujejo v družbi v različnih kontekstih, predvsem pa javnost in nosilce moči opozarjajo na lastno problematiko ter jih vabijo v dialog. Pristope kritične pedagogike pa moramo sprva spoznati in prakticirati tisti, ki delamo z mladimi in tako s posredovanjem veščin podpiramo mlade in njihove aktivnosti ter vlogo dejavnih oblikovalcev svoje prihodnosti v okolju kjer živijo in družbi nasploh. Kritično mišljenje kot eden od temeljnih ciljev izobraževanja izvira iz ideje, da je za razvoj posameznika nujno, da razvije zmožnost in voljo, da na posredovane resnice in njihovo samoumevnost pogleda iz različnih zornih kotov ter v njih razkriva napake ali manipulativne in ideološke vidike. Za to pa si je potrebno vzeti čas in razvijati pogovor skozi katerega udeleženi razvijajo zmožnost, da jasno in argumentirano predstavijo svoja stališča, se soočijo s pogledi drugih in ustvarjajo nove poglede na probleme. Prizadevamo pa si tudi za dvig ravni kritične medijske pismenosti ter udeležene opremiti z informacijami in orodji za prepoznavanje avtentičnosti objav in s konceptualnim aparatom za kritično analizo družbenega dogajanja. Soočamo se s porastom raznovrstnih oblik informacij, s katerimi so bombardirani tudi mladi, katere vzgajamo in izobražujemo. S preizpraševanjem uveljavljenega znanja skozi prizmo razumevanja pomena verodostojnosti, razmerij moči, različnih interesov in večpomenskosti informacij, virov in medijev bodo udeleženi preko zastavljenih aktivnosti lažje zaznali prikrojene razlage s strani dominantnih institucij in jih uporabili v svojem vsakodnevnem delu. Če želimo zasledovati cilj demokratičnega izobraževanja, je nujno, da šole mlade usmerjajo k prakticiranju načel kritične pismenosti, saj se lahko le s tovrstnim znanjem obvarujejo pred nekritičnim ponotranjenjem dogem, reproduciranju neenakosti in ponavljanju konvencionalnega znanja.

Forma usposabljanja bo udeležene skozi vse dejavnosti angažirala k uporabi pristopov in orodji v vsakodnevnem delu, jih spodbujala k premisleku o temah in kako principe kritične pedagogike uporabiti v obravnavi kurikularnih tem. Poleg različnih metod, ki se jih bomo poslužile_i tekom usposabljanja in so popolnoma aplikativne v šolsko okolje, bomo udeleženim posredovale še dodatne materiale in branje, ki jim lahko koristi pri prenosu pridobljenih kompetenc v prakso. S skupinskim delom bodo udeležene_i že v okviru usposabljanja lahko, glede na svoje dosedanje izkušnje in izmenjavo le-teh, izoblikovale_i model, ki se ga bodo nadalje lahko posluževale_i v učilnicah.

Seznanile_i se bomo:

– kako uporabiti kritično pismenost kot metodološko orodje pri delu z mladimi;

– kako razviti kritični pogled v to, kako različna besedila (v medijih, v oglasih, na spletnih blogih, šolskih učbenikih, uradnih dokumentih…) oblikujejo naše svetove, kulture in identitete na vpliven, pogosto prikrit način;

– kako uporabiti besedila (pisana in slikovna) kot družbena orodja na načine, ki omogočajo preoblikovanje teh istih svetov;

– - zavedati se samoumevnosti, s katero večinoma sprejemamo množico sporočil in jo nadomestiti s previdnostjo in pozornostjo do ciljev in agend prav teh sporočil;

– kako se na podlagi novo pridobljenega razumevanja in znanja organizirati za dejavno, angažirano in ustvarjalno opozarjanje na problematike ali reševanje problematik v svojem neposrednem družbenem okolju.

Razvijale_i bomo:

– senzibilnost za kritično branje množice sporočil, ki nereflektirana vplivajo na pojmovanja sveta, in pozornost do ozadja informacij;

– vpogled v načine, na katere informacije, besedila, mediji na prikrit način formirajo svetove kulture in identitete mladih;

– prepoznavanje in spodbujanje pozornosti do dejstva, da je branje socialna praksa, ki jo tvorijo dogodki in pravila interpretacije, ki se jih naučimo v institucijah kot je šola in cerkev, družina in delovno mesto, ki ta pravila in dogodke tudi oblikujejo;

– načine prepoznavanja različnih načinov funkcioniranja družbenih omrežij in digitalnih tehnologij ter njihov vpliv na posameznikovo življenje;

– pristope k motiviranju mladih k dejavnemu, angažiranemu in ustvarjalnemu posredovanju svojih vrednot;

– dojemanje sveta v svojem neposrednem družbenem okolju;

– poznavanje orodij za uspešno rabo lastnih besedil in besedil mladih kot družbenih orodij.

Uporabljene metode dela:

– predavanje;

– vodena diskusija;

– delo v skupini;

– kritična diskurzivna analiza medijskih in drugih besedil.

Udeleženke_ci boste prejele_i potrdilo o udeležbi z navedbo števila ur in obravnavanih vsebin.

izvajalki

Urška Breznik

Univ.dipl. sinologinja in profesorica umetnostne zgodovine, od leta 2013 direktorica Pekarne Magdalenske mreže. Vodi in koordinira projekta s področja mladine in kulture ter izvaja delavnice in seminarje kritične pismenosti za mlade, mladinske in pedagoške delavce na temo migracij, delavskih pravic, podnebne krize...

– soavtorica pedagoškega modela sedmih korakov za izvajanje delavnic in seminarjev kritične pismenosti za mlade in pedagoške delavke_ce;

– izvajalka delavnic kritične pismenosti na temo medijev, delavskih pravic, migracij, potrošništva, demokracije in političnih sistemov,... (2009-);

– soavtorica modela neformalnega izobraževanja za mlade »Kritična pismenost in delavske pravice« in izvajalka delavnic na temo kritične pismenosti za nezaposlene mlade v okviru projekta »Združimo se!«.

Kaja Fiedler

Diplomantka sociologije in interdisciplinarnega družboslovja, v Pekarni Magdalenske mreže je zaposlena od leta 2016 na projektih s področja kritične pismenosti, izobraževanj mladih o delavskih pravicah, zadružništvu, stanovanjskih zadrugah in podnebnih spremembah.

– izvajalka delavnic kritične pismenosti na temo delavskih pravic, medijev, migracij, demokracije in političnih sistemov, potrošništva,... (2016-);

– soavtorica modela neformalnega izobraževanja za mlade »Kritična pismenost in delavske pravice« in izvajalka delavnic na temo kritične pismenosti za nezaposlene mlade v okviru projekta »Združimo se!« ;

– avtorica raziskave »Zaposlovanje mladih in krtična pismenost, stanje v Sloveniji 2020«.

nazaj gor