poročamo
Evropski teden mladih je dogodek, ki poteka vsaki dve leti ob podpori Evropske komisije. Mladim daje priložnost, da skozi aktivno udeležbo raziskujejo svoje potenciale. Letos je med 24. aprilom in 1. majem po vsej Evropi potekalo veliko dogodkov, skozi katere smo mladi, ob podpori pri razvijanju svojih idej, pokazali svojo proaktivnost.
V okviru tega dogodka sva kot ESC prostovoljki Pekarne Magdalenske mreže dobili priložnost organizirati zvočno voden sprehod z naslovom »Kjer mesto postane gozd«. Sprehoda sva se lotili kot skupnega projekta, pri katerem je vsaka izmed naju prispevala skozi svoj ustvarjalni medij – ena skozi kreativno pisanje, druga skozi vizualno izražanje. Ker nama je umetniško ustvarjanje zelo pomembno, je bil ta dogodek idealna priložnost, da svoje ideje uresničiva v praksi.
Dogodek je potekal 23. aprila, začel se je pred OBRATom – prostorom umetnosti in participacije in zaključil v mestnem parku v Mariboru. Pot je vključevala devet točk, kjer so se udeleženci lahko ustavili, prisluhnili zvočnemu vodstvu in stopili v interakcijo z umetniškimi instalacijami, postavljenimi na posameznih lokacijah. Instalacije so bile izdelane iz naravnih materialov, kar je udeležencem omogočilo, da se ponovno povežejo z naravo ter postanejo bolj prisotni pri opazovanju in interakciji.
Najina glavna ideja je bila ustvariti umetniško delo, ki vzpostavlja dialog med občinstvom in naravo. Udeleženci so bili povabljeni k opazovanju, vonjanju, dotikanju in čutenju naravnega okolja. Skozi stik z materiali in zvočnim vodstvom so postajali bolj aktivni, saj so se začeli zavedati svoje vloge in vpliva, ki ga ima vsak posameznik na naravno okolje.
S tem pristopom sva želeli pokazati, da lahko tehnologija in umetnost služita kot orodji za ponovno povezovanje z naravo ter ponudita nov pogled na sodobno družbo v kateri lahko digitalno in fizično sobivata. Nagovoriti sva želeli predvsem mlade med 13. in 30. letom, še posebej dijake in študente. Kljub promociji na družbenih omrežjih, ki so mladim blizu, dogodek ni pritegnil toliko mladih, kot sva pričakovali. Udeležili so se ga tudi starejši, kar je celotni izkušnji dodalo novo, bolj poglobljeno dimenzijo.
Na podlagi zelo pozitivnih odzivov po dogodku verjameva, da je sprehod dosegel enega najinih ključnih ciljev – ustvariti prostor, kjer se udeleženci lahko umirijo, postanejo bolj prisotni in svoje vsakdanje okolje doživijo na drugačen način.