Palestinke in Palestinci že desetletja živijo pod izraelsko okupacijo in apartheidom, zadnji dve leti pa lahko v Gazi spremljamo genocid, ki ga izvaja Izrael z aktivno pomočjo ZDA, Velike Britanije, Nemčije ter drugih držav, ki z Izraelom še zmeraj niso prekinile diplomatskih, gospodarskih, ekonomskih, akademskih, kulturnih in športnih stikov. Med temi državami je tudi Slovenija. Stanje postaja vse bolj grozljivo in nevzdržno tudi na Zahodnem bregu, kjer izraelska vojska in izraelski naseljenci na dnevni ravni stopnjujejo nasilje nad palestinskim ljudstvom in ga izpostavljajo številnim oblikam mučenja, o čemer v najnovejšem poročilu piše tudi posebna poročevalka ZN Francesca Albanese.
V zadnjih letih tako zaradi razlogov kot so študij, mednarodni prostovoljski projekti, združevanje z družino ali nujna medicinska evakuacija v Slovenijo poskušalo priti nekaj Palestink in Palestincev. S pomočjo univerz, nevladnih organizacij in angažiranih posameznic so uredili vse potrebne dokumente. Toda Vlada RS in Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve jim postavljata dodatne nesmiselne zahteve in njihov prihod namerno ovirata. Ob tem se vedno bolj razkriva dejstvo, da pri tem ne gre zgolj za zapletene birokratske postopke, temveč za nekaj veliko hujšega. Gre za individualni in sistemski rasizem do Palestincev (in širše do Arabcev in drugih migrantov), ki se odraža v praksah pristojnih ministrstev, Vlade RS in ravnanju določenih javnih uslužbencev.
Sogovornice_ki:
Saleh Saleh, študent na EMUNI - Evro-sredozemski univerzi v Kopru
Urška Breznik, Pekarna Magdalenske mreže
Ivana Vujanovič, aktivistka za pravice Palestincev
Marina Gržinić, Filozofski inštitut ZRC SAZU
