V njih se, zavedajoč se ali ne, vedno zrcali osebna pozicija: jaz v svetu, svet v meni. Razstavljena dela, ki so nastajala v zavetju študijskih prostorov, vsa pravzaprav izhajajo iz teh osebnih pozicij avtoric in avtorjev, napram svoji generaciji, napram nam, starejšim, ki smo morda svet zavozili, napram družbi in naravi… v raziskovanjih sebe, svojih stisk, a tudi optimizma, vztrajnosti, povezovanja. So tiha, individualna raziskovanja in ob tem pričevanja obstoja in odnosa do sveta neke generacije, ki se preko svojih del povezuje z dogajanji po svetu, diha z njim. So otoki zgovorne tišine nemirnega sveta.”