V ponedeljek, 15. 12. 2025, ob 17.00 vabimo v prostore Pekarne Magdalenske mreže na zadnje predavanje iz umetnostne zgodovine v tem ciklu, ko govorimo o novoveški arhitekturi in umetnosti.
Novoveška arhitektuai in umetnost obravnava renesančni, baročni in historični slog in obsega čas med 15. in 19. stoletjem. Nadaljevanje lanske teme Umetnost srednjega veka bo Novoveški arhitekturi in umetnosti v letu 2026 sledila predavanja Moderna in sodobna arhitektura in umetnost. Tako bo sklop triletnih predavanj tudi vsebinsko zaokrožen in bo udeleženim ponudil spoznavanje umetnosti skozi arhitekturo Evrope.
Poglabljanje znanja s področja novoveške arhitekture in umetnosti bo vzpodbudilo kritični premislek, odprlo pogovor o arhitekturi, umetninah in simboliki le-teh. Tekom predavanj bomo spoznavali primerjalno analizo slogov in simbolov v različnih obdobij.
Že sedmo leto zapovrstjo nadaljemo z brezplačnim ciklom predavanj, srečanja se odvijajo tedensko v razponu dveh mesecev in trajajo dve šolski uri. Potekajo vsak ponedeljek ob 17.00. Predavanja izvaja dipl. umetnostni zgodovinar Simon Žlahtič.
Klasicizem, Neoslogi in historicizem
Klasicistična arhitektura poznega 18. stoletja in zgodnje 19. stoletja, je s seboj prinesla očiščenje arhitekture preobložene baročne dekoracije. Vrnila se je k preprostejšim in preglednejšim arhitekturnim izgledom. Spoznali bomo nekaj ikoničnih stavb tega obdobja, kot so: Panteon v Parizu, Brandenburška vrata, cerkev sv. Magdalene...
V drugi polovici 19. stoletja pa se v arhitekturi pod vplivom romantike uveljavijo slogi, ki črpajo navdih iz starejših obdobij ali kombinirajo različne sloge znotraj iste arhitekture. Tako se razvijejo t.i. neo slogi. Spoznali bomo Neoromaniko, neogotiko, neorenesanso, neobarok....
Osem predavanj in en terenski ogled bo razdeljen po sklopih:
Protorenesansa, Zgodnja renesansa, Visoka renesansa, Zgodnji barok, Zreli barok, Pozni barok, Klasicizem, Neoslogi in historicizem
