Najprej bomo prisluhnile_i predavanju Samerja Arkawija z naslovom Avtonomija migracij, v okviru katerega bo predavatelj temo izpostavil z vidika beguncev samih, pri čemer bo poudaril, da migranti_ke niso pasivne žrtve, ampak aktivne_i akterke_ji, ki sprejemajo odločitve, se prilagajajo in navigirajo zapletene družbene in politične sisteme. Poudarili bomo, da ljudje, ki se selijo, ohranjajo svoje dostojanstvo in delovanje, tudi v razmerah diskriminacije, izkoriščanja in omejenih pravic. Ta perspektiva izpodbija prevladujoče narative, ki migracijo pogosto prikazujejo le kot krizo ali varnostni problem, in namesto tega kaže, da so migracije globoko človeški proces, ki ga oblikuje odpornost, ustvarjalnost in vsakodnevni boji. Osredotočili se bomo na glasove begunk_cev kot strokovnjakinj_ov za lastne izkušnje ter na dekolonialno branje migracije, skozi katere bomo pogledale_i na strukture moči in narative, ki obdajajo migracijo.
Sledilo bo predavanje dr. Svetlane Slapšak z naslovom Po poteh pogumnih.V vsej človeški zgodovini ni obdobja, ko ne bi bilo migracij in migrantov. Ne nazadnje, kako bi se v preteklosti, ko še ni bilo komunikacijskih tehnologij, sploh lahko širili ideje in znanje, če ne z migracijami, pravi Svetlana Slapšak. V predavanju se bo dotaknila fenomena migracij iz vidika različnih generacij in njihovih socialno-ekonomskih okoliščin.
Samer Arkawi
je doktorski študent Fakultete za socialno delo, ki raziskuje migracije. Je vojni begunec iz Sirije, ki v Sloveniji živi devet let.
Dr. Svetlana Slapšak
je pisateljica, prevajalka, urednica, profesorica in aktivistka, ki je zgodnja leta svojega življenja preživela v Srbiji in je od leta 1989 v izgnanstvu v Sloveniji zaradi svojega dela na področjih antinacionalizma in mira. Je avtorica številnih del s področja antropologije, lingvistike, klasičnih študij, študij spola, balkanologije in komparativistike. Objavila je več kot 100 knjig, 3000 člankov in esejev ter 500 znanstvenih študij. Od 2014 objavlja (razen akademskih publikacij), romane, drame, potopise, libretto. Že 23 let objavlja sobotno kolumno v mariborskem Večeru. Od leta 1994 glavna urednica časopisa za feministično kulturo ProFemina, Beograd. Prevedla je ogromno del iz latinščine, stare in nove grščine, francoščine in angleščine. Prevaja tudi iz slovenščine v srbščino. Bila je sourednica satiričnega časopisa Frontisterion, ki je bil prepovedan že s prvo številko, ona pa je bila za več let prikrajšana za potni list. V preteklosti je kolumne pisala za časopise Književna reč (Beograd, 1983-1987), Vreme (Beograd), Teleks (Ljubljana, 1988-90), Nezavisni (Novi Sad, 1995-1998).
