Skrb je v najbolj splošnem pomenu »dejavnost, ki vključuje vse, kar delamo za vzdrževanje, nadaljevanje in obnavljanje našega 'sveta', da bi lahko vsi v njem živeli najbolje, kot je mogoče«, kot se glasi znamenita definicija Berenice Fisher in Joan C. Tronto. Ta dejavnost je bila skozi zgodovino – in je v veliki meri še danes – zaradi družbene neenakosti potisnjena v roke žensk in zasebno sfero, zato feminizem, ki se zavzema za defeminizacijo in deprivatizacijo skrbstvenega dela, predlaga novo etiko skrbi. Kakšna je ta etika in kako – če sploh – se udejanja v 'svetu umetnosti' danes, ko se zdi, da zlasti njegove institucije za umetnine poskrbijo veliko bolje kot za umetnice? V predavanju bo z vidika prekarne kulturne delavke, ki je obenem mati, govora o tem, kako živijo in delajo umetnice in kako bi lahko živele in delale, če bi od 'sveta' (umetnosti) zahtevale tisto, kar on zahteva od njih: nič manj kot materinsko skrb.