Mediji nesporno dominantno konstruirajo naš pogled na družbo (socialno) normalnost in na nas same. Še več, največkrat ne postavljajo zgolj korpusa idej, norm in vrednot kot normalnih, modelirajo naše obnašanje in krepijo ali rušijo stereotipe, ampak nas lahko ustvarjajo tudi za »nenormalne« in pobebavljene. Eksplicitna teza projektov medijske pismenosti je, da bomo z več izobraževanja lažje razumeli njihovo delovanje. Toda taka teza medijske pismenosti je primarno pasivna in ne zagotavlja, da se bo delovanje medijev po sebi izboljševalo – le razumeli in interpretirali jih bomo bolje. Če so mediji problematični oblikovalci (problematične) normalnosti (zapovedanih norm v družbi), potem medijski pismenosti manjka ambicija po aktivnem spreminjanju medijev, s tem pa po vplivu na konstrukcije socialnih norm in normalnosti. Skozi analizo primerov zato dr. Vezjak predlaga aktivnejši upor v obliki medijske kritičnosti.
Boris Vezjak
izredni profesor za filozofijo in predava na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Mariboru in na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Ukvarja se predvsem z zgodovino antične filozofije, teorijo diskurza, medijsko analizo in teorijo argumentacije.
Predavanje poteka v okviru cikla predavanj s področja medijskega opismenjevanja o obravnavi ranljivih skupin (LGBTIQ+, migranti, ženske) v slovenski medijski krajini v okviru projekta MORSI-PS, ki ga organizira Časopis za kritiko znanosti (ČKZ) v sodelovanju s parnerji: Pekarna Magdalenske mreže, Mariborska knjižnica, C.M.A.K. in Forum Tomizza 2022.
Časopis za kritiko znanosti
je revija, ki že pet desetletij kritično premišlja, reflektira in opozarja na marginalizirane, ranljive dele družbe, kar dokazujejo tudi številne izdaje revije, kot so Ženske v znanosti, Zamolčane zgodovine I, Mesto žensk – Zamolčane zgodovine II, Zelene politike/Begunci, Balkanska migracijska pot, Nasilje nad LGBT mladino in odraslimi idr.
A ČKZ ne premišlja in opozarja le skozi tiskano besedo raziskovalk/-cev, znanstvenic/-kov, ampak se tudi aktivno bori za pravice ranljivih skupin v različnih aktivističnih pobudah. V tem kontekstu s ciklom predavanj širimo naša teoretska in praktična prizadevanja za ozaveščanje in sprejemanje ranljivih skupin v Sloveniji - med mladimi, starejšimi, različnimi jezikovnimi skupinami ipd. Projekt sofinancira Ministrstvo za kulturo.
