V žanrskem območje filmske grozljivke enega njenih najbolj eksploatiranih, vznemirljivih in trdoživih podžanrov predstavljajo zombijevski filmi ali t. i. zombijade. Zombijski filmi so hibriden konstrukt, saj zajema kombinacijo elementov grozljivke, znanstvenefantastike, filmov katastrofe, postapokaliptičnih filmov, filmske fantastike – kot taki predstavljajo svojevrstno obliko „apokaliptične grozljivke”, ki prevzete žanrske prvine prevrednoti ali preoblikuje v svojevrstno (relativno) pristno in neodvisno reprezentacijsko formo. Grožnja zombijevske apokalipse temelji na ogroženosti temeljnih etičnih, socialnih in kulturnih imperativov humanizma – solidarnosti, sočutnosti, altruizma, medsebojnega spoštovanja, svobode in enakopravnosti. V takšni luči se bomo posvetili ustvarjalnosti Georga A. Romera s posebnim poudarkom na filmih Noč živih mrtvecev (ki predstavlja tudi začetek (pod)žanra modernega zombijevskega filma) in Zora živih mrtvecev. Obe deli se intenzivno ukvarjata z vidiki rasizma, segregacije in boja za rasno enakopravnost. V analizi in interpretaciji filmov se bomo soočili z vidiki družbene in politične vloge, ki je imel preporod in prenovitev podžanra v času svojega nastajanja. Poleg problematike rasizma se bomo osredotočili še na vidike seksizma, potrošništva, kapitalističnega izkoriščanja itn. Hkrati pa bomo preučili tudi žanrsko daljnosežnost ter njegov subverzivni naboj v času velikih družbenih-političnih kriz in gospodarskih pretresov.