Skupinska razstava se ukvarja s pojavom oblikovanja identitete, ki jo lahko pogosto nezavedno občutimo in doživljamo le preko zunanjih meja. Poudarjek je na predstavitvi del, ki so nastala na rezidencah, pri čemer Pavlova hiša kot vedno presega meje, saj predstavlja rezidenčne programe v Avstriji in Sloveniji. Izkušnje in čustveni zemljevidi, ki nastanejo med takšnimi izkušnjami različnih kultur in jezikov so dragocen vpogled v pogosto nevidne osebne in družbene identitetne strukture.