Kratki eksperimentalno-dokumentarni film je nastal zaradi moje osebne želje po razumevanju vseh občutkov, ki jih doživljamo v stanju osameljnosti ter potrebe raziskati, zakaj je ta tema v družbi tabu. Skozi svoje dosedanje izkušnje sem pogosto prihajala v stik z ljudmi, ki so se počutili osamljene. Ne glede na to, ali so bili starejši ali mlajši, ki so se soočali s socialno izolacijo, ali ljudje, ki so se preselili v novo okolje, vsi so imeli skupno izkušnjo – osamljenost. Spoznala sem, da je le-ta zelo prisotna v naši družbi in da je o njej potrebno govoriti. Film se ne ukvarja s statistističnimi podatki in ne ponuja nobenih rešitev za osamljenost. Vsebina in vizualna identiteta flma poskušata spodbuditi, da ljudje aktivno prisluhnejo in razumejo akterje_ke filma. V njem nastopajo ESE prostovoljke_ci in ljudje različnih genracij, ki živijo v Sloveniji in so se ob pozivu za sodelovanje odločile_i deliti svoje zgodbe.