Poziv
A vendar se prostovoljstvo ne dogaja v vakuumu. Ne moremo ga nekritično podpirati v vseh okoliščinah, ne glede na dogajanje v bližnji in daljni okolici.
V Mariboru bo od 24. do 29. junija na atletskem stadionu Poljane in deloma v športnem parku Tabor potekalo ekipno evropsko prvenstvo v atletiki druge in tretje divizije. Prvenstvo organizirajo Mestna občina Maribor, podjetje Šport Maribor, Atletska zveza Slovenije (AZS) in Evropska atletska zveza (EA). V času priprav na dogodek je na spletni strani AZS in po mestu videti oglase, s katerimi organizatorji vabijo prostovoljke in prostovoljce, da se pridružijo temu športnemu dogodku. V Slovenski filantropiji - Združenju za promocijo prostovoljstva in v Pekarni Magdalenske mreže, ki je koordinator lokalne mreže prostovoljskih organizacij Prostovoljstvo v Mariboru, menimo, da je treba v luči dejstva, da je na dogodek povabljena tudi izraelska atletska zveza, opozoriti na nekaj zadev.
Prostovoljstvo je v družbi ključni element solidarnosti, povezovanja, medsebojne pomoči, destigmatizacije, inkluzivnosti; resnično lahko rečemo, da je vezivo družbe. To še bolj velja za sodobne družbe v času vedno večje individualizacije, tekmovalnosti in pehanja za materialnimi koristmi. Žal je to tudi čas pospešenega izključevanja tistih na robu, "nekoristnih", tistih, ki so "zgolj strošek" - pa tudi drugačnih, neznanih, tujih. V teh razmerah bi bilo pričakovati, da je vsak apel k prostovoljstvu razumljen kot nekaj pozitivnega, kot spodbuda k človečnosti in solidarnosti.
A vendar se prostovoljstvo ne dogaja v vakuumu. Ne moremo ga nekritično podpirati v vseh okoliščinah, ne glede na dogajanje v bližnji in daljni okolici. Solidarnost na enem koncu sveta ne sme pomeniti prezira do stisk na drugem koncu.
Poziv Atletske zveze Slovenije nas postavlja pred zagato: omogoča prostovoljsko udejstvovanje, ki veliko pomeni tudi prostovoljcem, predvsem tistim, ki imajo radi šport in udejstvovanje v mednarodnem okolju. Prvenstva pa se bodo udeležili tudi športniki in športnice iz države, ki že 17 mesecev izvaja genocid nad palestinskim ljudstvom in druge zločine proti človeštvu na dolga desetletja okupiranih palestinskih ozemljih. Šport ni ločen od politike in Izrael šport sistematično zlorablja za promocijo in zakrivanje mednarodnih hudodelstev, ki jih izvaja nad palestinskim prebivalstvom.
Med žrtvami so seveda tudi športniki: samo od oktobra 2023 je Izrael v Gazi ubil več kot 500 športnikov. Mnogi med njimi so bili še mladoletni. Izrael palestinske športnike in športnice muči, pohablja in zapira ter jim onemogoča treninge in sodelovanja na mednarodnih tekmovanjih. Zato bi bilo najmanj dvolično, da na prvenstvu ne le gostimo športnike in športnice iz države, ki te zločine sistematično izvaja in ne kaže nobenega namena, da bi to prenehala, pač pa k sodelovanju spodbujamo še prostovoljke in prostovoljce - ljudi, ki že s svojim prostovoljskim angažmajem kažejo, da so občutljivi in dovzetni za krivice in neenakosti v svetu. Ni nepomembno, da so med izraelskimi športniki lahko tudi nekdanji in sedanji vojaki in vojakinje, ki zaradi pravil države Izrael sodelujejo ali so sodelovali v njenih zločinskih dejanjih nad Palestinci na okupiranih ozemljih.
AZS v izjavah za javnost sporoča, da "spoštuje športne vrednote nepristranskosti in enakopravnosti ter verjame, da mora šport ostati prostor povezovanja, spoštovanja in tekmovalnega duha". Hkrati navajajo, da je izraelska zveza polnopravna članica Evropske atletske zveze (EA) in da "na ravni EA ni bilo uvedene nobene sankcije, ki bi preprečevala udeležbo izraelskih atletov na tekmovanjih v organizaciji EA".
Več o tem, da sta šport in politika zelo povezana, nam pove tudi dejstvo, da je EA iz tekmovanj izključil športnike Ruske federacije in Beloruske Republike, prav tako je to storil Mednarodni olimpijski komite. Nobena od organizacij pa ne ukrepa ob več kot 64.000 mrtvih (raziskava znanstvene revije The Lancet, februar 2025) in sto tisočih ranjenih ter pogrešanih Palestincih, žrtvah izraelskega klanja.
Konec koncev pa stališča športnih zvez niti niso pomembna, saj je vsaka država članica Združenih narodov dolžna upoštevati mednarodno pravo in ključne sodne organe ZN. Že več kot leto dni je znano stališče Meddržavnega sodišča o verjetnosti genocida, ki ga izvaja Izrael (ki so ga v vmesnem času potrdili strokovnjaki s področja mednarodnega prava in vodilne humanitarne organizacije, na primer Human Rights Watch in Amnesty International). Skoraj leto dni je znano tudi prelomno svetovalno mnenje istega sodnega organa (19. 7. 2024), v katerem je odločilo, da izraelska okupacija palestinskih ozemelj, vključujoč Gazo, Zahodni breg in Vzhodni Jeruzalem, ki se je začela leta 1967, krši mednarodno pravo in jo je treba čim prej končati.
Članice ZN so na podlagi teh odločb dolžne ravnati tako, da ne nudijo pomoči ali podpore pri ohranjanju protipravnih razmer, ki jih Izrael ustvarja na okupiranem območju. Kakršnokoli sodelovanje države članice ZN z izraelskimi institucijami, naj bodo te politične, akademske, kulturne, športne ali gospodarske, ki so vključene v izvajanje okupacije ali apartheida, pomeni, da tudi ta država krši mednarodno pravo in sodeluje v okupaciji in apartheidu.
Članice ZN so na podlagi teh odločb dolžne ravnati tako, da ne nudijo pomoči ali podpore pri ohranjanju protipravnih razmer, ki jih Izrael ustvarja na okupiranem območju. Kakršnokoli sodelovanje države članice ZN z izraelskimi institucijami, naj bodo te politične, akademske, kulturne, športne ali gospodarske, ki so vključene v izvajanje okupacije ali apartheida, pomeni, da tudi ta država krši mednarodno pravo in sodeluje v okupaciji in apartheidu.
Poleg tega so vse države pogodbenice četrte ženevske konvencije dolžne zagotoviti, da Izrael spoštuje mednarodno humanitarno pravo. Dodatno je na podlagi I. člena konvencije o kaznovanju in preprečevanju kaznivega dejanja genocida Slovenija dolžna sprejeti vse ukrepe v njeni moči za preprečevanje (nadaljevanja) genocida - torej v kar največji mogoči meri omejiti ali ukiniti vojaško, gospodarsko, diplomatsko in drugo sodelovanje.
Zaradi tega ne moremo pristati na pozivanje prostovoljcev, da se pridružijo in občutijo "ponos ob prispevanju k prestižnemu mednarodnemu dogodku". Ali je dogodek, ki gosti športnike iz države, ki izvaja genocid, res prestižen? In ali takšen dogodek res predstavlja šport kot prostor povezovanja in spoštovanja?
Zaradi tega ne moremo pristati na pozivanje prostovoljcev, da se pridružijo in občutijo "ponos ob prispevanju k prestižnemu mednarodnemu dogodku". Ali je dogodek, ki gosti športnike iz države, ki izvaja genocid, res prestižen? In ali takšen dogodek res predstavlja šport kot prostor povezovanja in spoštovanja?
Pogosto poudarjamo, da je prostovoljstvo priložnost za opolnomočenje ranljivih skupin, ki jih običajno spodbujamo k prostovoljstvu; predvsem na mednarodnih dogodkih, ki predstavljajo dodatno možnost za povezovanje in vključevanje v družbo. Mednje spadajo tudi številni migranti iz Palestine in drugih dežel Bližnjega vzhoda, kjer močno sočustvujejo s Palestinci. Zdi se izjemno nepremišljeno in žaljivo, malodane zločesto, da bi jih vabili na dogodek, na katerem lahko neposredno srečajo krvnike svojih družin.
Verjamemo, da mora prostovoljstvo ostati tisti element skupnosti, ki posameznike/-ce spodbuja k solidarnosti, strpnosti in človečnosti, nikakor pa ne vir potencialnih sporov in krivic. Prav te vrednote namreč danes naša družba krvavo potrebuje in prepričani smo, da jih lahko zagotovimo tudi skozi prostovoljsko udejstvovanje.